KRŠ NOČNO SANKANJE

KRŠ VIKEND NA SNEGU

9. 2. 2015 Komentarji so izklopljeni za KAJ PRINAŠA NOVI STATUT UL? Kultura sociala in izobraževanje, Zasidrano

KAJ PRINAŠA NOVI STATUT UL?

Statut je temeljni dokument, ki ključno ureja organizacijo naše univerze, zato je za vse študente zelo pomemben. Pred kratkim so na Univerzi v Ljubljani pripravili osnutek novega statuta, ki buri duhove, saj naj bi po mnenju mnogih kršil študentske pravice.  V nastajanje osnutka niso vključili študentov, vendar na univerzi zatrjujejo, da se formalen postopek sploh še ni pričel. Kot odgovor študentov, pa na raznih fakultetah potekajo različne okrogle mize na to temo.

Nekatere novosti, ki jih je vredno omeniti, so: zmanjšanje števila brezplačnih in skupnega števila opravljanj izpitov; združevanje izvajanja izrednega in rednega študija in s tem širitev šolnin; centralizacija upravljanja univerze z večanjem pristojnosti rektorja in Upravnega odbora in manjšo vlogo Senata kot najvišjega strokovnega organa; krepitev možnosti za arbitrarne odločitve v habilitacijskih postopkih; prepoved “politične propagande”, ki lahko onemogoči tudi sindikalno in študentsko organiziranje na področju politike visokega šolstva …

Zelo problematičen je predlog za zmanjšanje števila izpitnih rokov. Trenutni veljavni statut, študentom omogoča šest izpitnih rokov, v novem osnutku pa je predlagano zmanjšanje le-teh na tri ali morebiti štiri po odobritvi pristojne komisije. Novi osnutek pa prav tako ne predvideva več pritožbe na oceno.

Druga problematična točka je prepoved političnih propagand.  “Pojem politične propagande je zelo širok in ni definiran, v končni fazi lahko pomeni omejevanje delovanja študentskega organiziranja in v tem sklopu tudi borbe za študentske interese in pravice,” je opozoril Žan Bokan, predsednik Študentskega sveta FDV.

Do sprememb bi prišlo tudi v upravljanju Univezre. Upravljalne pravice bi v večini padle v roke rektorja, vidno pa bi se zmanjšala strokovna pooblastila senata. Za funkcijo rektorja in dekana pa bi ukinili omejitev števila mandatov.

Izredni študij, bi se po obsegu in zahtevnosti izenačil z rednim študijem in tako posredno omogočal možnost šolnin. Izredni študij bi prav tako kot redni potekal doboldne in ne več popoldne in ob koncu tedna. Na to lahko gledamo kot  promoviranje izrednega študija, ki univerzi prinaša denar. Posredno pa bi lahko padla kvaliteta znanja.

Tudi uveljavjanje pravic bo za študente postalo precej zahtevno, saj se bodo nepopolne vloge brez poziva za dopolnitev zavrgle.  Medtem, ko bo vloga zavrnjena, pa bo študentu že potekel rok za njeno dopolnitev. Vloga pa se zavrne, tudi če je organ ne uspe obravnavati v 30 dneh od vložitve, kar pomeni, da bo nedelovanje birokracije kaznovalo študente.